„Človeštvo sledi zemlji. Zemlja sledi nebu. Nebo sledi pravi poti. Prava pot sledi naravi.“ Lao Tse.

Biološko neoporečna gradnja se ukvarja tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi vplivi gradnje na zdravje ljudi. Uporaba gradbenih materialov, ki niso zdravju škodljivi in katerih proizvodnja je ekološko nesporna, je pomemben del bivanja v zdravem okolju. Uporaba biološko neoporečnih gradbenih materialov je izredno pomembna in pridobiva na svoji vrednosti. Kot ekološke materiale označujemo take materiale, ki jih pridobivamo z minimalno porabo energije, se v naravi nahajajo v neomejenih količinah, ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi in jih lahko z minimalnimi napori spreminjamo ter razgrajujemo.

Stare ali optično neatraktivne fasade nasprotujejo današnjim zahtevam po estetski gradnji. Pri obnovi zelo redko zadostuje le enostaven premaz fasad. Za predelavo oz. obnovo stare fasade se odločimo iz različnih vzrokov. Če moramo na fasadi poleg optičnih obnov sanirati še majhne razpoke, izvedemo obnovo fasade z RÖFIXovim sistemom za premoščanje razpok: RÖFIX Renostar / SiSi-omet.

Fasado lahko tudi toplotnoizolacijsko obnovimo. Toplotnoizolacijska sanacija je potrebna na fasadah, ki ne ustrezajo današnjim zahtevam za fasadne sisteme. Vse o fasadnih sistemih najdete v poglavju "Fasadni sistemi".

Posebna pozornost je potrebna pri obnovi razpok in ometanih fasad. Ko začnemo s pregledovanjem razpokanih površin, moramo ugotoviti ali prisotne razpoke predstavljajo pomanjkljivost površine. Namreč ni vsaka razpoka takoj tudi gradbeno-tehnična napaka. Razločevati moramo med razpokami, ki primarno nastajajo v ometanem gradbenem delu in nato šele sekundarno pride do lomljenja površini ometa (konstrukcijsko pogojene razpoke) in razpokami, ki nastajajo le na površini ometa (ometno pogojene razpoke). Pri nekaterih vrstah razpok moramo upoštevati oba vzroka za nastanek.

Naši predniki so nam zapustili dragocene objekte, ki jih moramo obnavljati. V našem skupnem interesu je, da take objekte vzdržujemo in jih ohranjamo za naslednje generacije. Vzdrževanje spomeniško zaščitenih objektov je natančno delo, s katerim ohranimo zgodovinske značilnosti objektov. Delo moramo opraviti strokovno, stroški obnove morajo biti minimalni. Eden od ciljev spomeniškega varstva pa ni le rekonstrukcija, ampak tudi vzdrževanje zgodovinske substance. RÖFIX nudi skrbnikom zgodovinskih zgradb široko paleto zgodovinskih/historičnih malt, osnovnih in zaključnih ometov kot tudi premazov za podoživljanje zgodovinskega izgleda površin.

Restavratorji, gradbeniki ali strokovnjaki za sanacijo lahko izbirajo med gotovimi in pol-gotovimi produkti RÖFIX iz modulnega sistema RÖFIX ali med zgodovinskimi vezivi RÖFIX.

Kljub temu, da voda omogoča življenje živim bitjem, je hkrati največji uničevalec gradbenih objektov. Zvišanje vlage v zgradbah je povzročitelj škode številka 1. Zvišanje vlažnosti zidu za 1% namreč povzroči zmanjšanje toplotne izolativnosti zidu za približno 5% (podobno velja tudi za ljudi – mokra obleka nas ne greje). Poznamo več načinov vpijanja vode:

1. Kapilarna vodovpojnost: Kapilarna vodovpojnost je eden najbolj poznanih mehanizmov vpijanja vlage. Kadar so gradbeni materiali v stiku z vodo, kar je najpogosteje na fasadah in slabo zatesnjenih delih objektov, ki so v direktnem stiku z zemljo, v zid prihaja vlaga in škodljive snovi.

2. Higroskopska vodovpojnost: Veliko soli, ki škodijo gradbenim materialom je higroskopskih. To pomeni, da lahko nase vežejo vodo iz okolja v obliki vodne pare.

3. Vodovpojnost zaradi dotoka pronicajoče vode: Če je na zunanjih površinah, ki so v stiku z zemeljsko površino, voda pod hidrostatičnim pritiskom, le-ta prehaja v gradbene materiale.

4. Vpijanje vode zaradi kapilarne kondenzacije: Pri določeni relativni vlažnosti zraka pride do kondenzacije vodne pare v kapilarah določene velikosti.

5. Vpijanje vode zaradi kondenzacije: Kondenzacija je proces izločanja vodne pare iz atmosfere. Če pride topli zrak v stik s površino, na kateri je temperatura nižja, pride do izločanja vodne pare. Na površini se začne nabirati voda (npr. vodne kapljice na okenskih steklih v zimskem času). Sproščene škodljive soli se prav tako lahko navlažijo in prodrejo v zid! Zaradi teh različnih možnosti vpijanja vode, moramo zgradbe pred pripravo sanacijskega koncepta zelo dobro pregledati.