Tankoslojni ometi so posebni osnovni ometi na apneno-cementni ali mavčni osnovi, ki jih lahko z nanosom enega samega sloja uporabimo kot osnovni in zaključni omet. V nasprotju z navadnimi enoslojnimi osnovnimi ometi, pri katerih je najmanjša debelina nanosa vsaj 10 mm, nanašamo tankoslojne omete v debelini od 3 do 5 mm. Praviloma nanesemo omet ravno in gladko v debelini 4 mm.

Načrtovalec mora upoštevati, da lahko s tankoslojnimi ometi pri običajnih debelinah ometa izravnamo ravninske napake, ki znašajo maksimalno 2-3mm.

Tankoslojne omete uporabljamo na gladkih stenah in stropovih. Ustrezne osnove za omet morajo biti ravne in gladke kot npr. apnenec in plinobetonski zidaki v blokih ali zidaki točnega formata, ravni betonski gradbeni deli, itd. Deloma so gradbeni deli izpeljani tudi v velikih formatih. Priprava podlage je potrebna le pri šibko- ali nevpojnih podlagah. Načeloma pri osnovah ometa predvidimo napake meril kot je podano v DIN 18202 "Tolerance v visoki gradnji", 1, tabela 3, vrstica 5. Napak neravnin med nekončano in končano stensko površino, ki znašajo 5 mm ni možno izravnati s tankoslojnimi ometi.

Novi načini gradnje zahtevajo izboljšane gradbene materiale. Zaradi teženj po energijsko varčni gradnji in nizkih gradbenih stroških, je v zadnjih letih prišlo do napredka in uvedbe novosti v gradnji.

Tako se je povečala uporaba gladkih, ravnih podlag za omete (npr. dimenzijsko brušene opeke točnega formata), posledično pa je prišlo tudi do razvoja novih premaznih sistemov.

Pri gradnji z ravnimi in gladkimi osnovami za omet je, pri pravilni izvedbi in še posebej v primeru neravnin, zelo primerna uporaba tankoslojnih ometov.

Ravne in gladke podlage za tankoslojne omete predstavljajo novi gradbeni sistem, ki za vse udeležence postavlja visoke zahteve. Pri različnih debelinah sten je namreč pri načrtovanju potrebno upoštevati, da lahko na tankoslojne omete vgradimo le točno določene produkte (zaboje za rolete, preklade in okovja za vrata ter druge vgradne elemente), ki so odvisni od debeline sten. Zunanje kote sten in stropov moramo opremiti s kotnimi/robnimi profili za tankoslojne omete.

Toplotnoizolacijski ometi in izolacijski zidaki z vertikalnimi odprtinami in makroporami so mineralni gradbeni materiali, ki se idealno dopolnjujejo. Z njihovo uporabo dosežemo odlično toplotno izolacijo zunanjih zidov.

Toplotnoizolacijski ometi in izolacijski zidaki posamezno oz. v kombinaciji izpolnjujejo tudi druge naloge, pomembne za zunanje zidove: visoka nosilnost ter zaščita pred ognjem in vlago. Nizek faktor upora difuziji vodne pare omogoča dober pretok vlage v zidakih z vertikalnimi odprtinami in makroporami. Tako je zagotovljeno, da vlaga v novogradnjah hitro izgine in ne povzroča poškodb zidu. Oba gradbena materiala pa zaradi svoje dolgotrajne obstojnosti, nezahtevnega vzdrževanja in možnosti recikliranja zadovoljujeta tudi vse trende sodobnega načina gradnje.

S toplotnoizolacijskimi ometi lahko izvajamo izolacijske sloje brez fug, ki se dobro prilegajo vsem geometrijskim oblikam podlag za omete. Z zmanjšanjem termičnih obremenitev podlag za omete in majhnim E-modulom, povečujejo toplotnoizolacijski ometi zaščito pred razpokami.

Cement je hidravlično vezivo, ki ga proizvedemo z mletjem žganega portlandskega klinkerja in mavca ter raznih dodatkov. Cementne omete uporabljamo na površinah, kjer je potrebno zadostiti višjim zahtevam po trdnosti, odpornosti na zmrzal, dobremu tesnjenju in odpornosti na vlago (npr. podzidki, površine s stalnim močenjem).

Apneno cementni ometi imajo določene prednosti pred samimi apnenimi ali samimi cementnimi ometi. Apno dobi z dodatkom cementa lastnosti, kot so višje tlačne trdnosti in obstojnost ter izboljšanje v smeri obdelavnosti. Uporabljamo jih lahko v bivalnih prostorih, vlažnih prostorih, mehansko obremenjenih stenah v notranjih in zunanjih prostorih.

Mavec je poleg gline najstarejše vezivo, ki so ga v mali Aziji uporabljali že 9000 let pred našim štetjem. Je rudnina, ki jo zelo pogosto najdemo v naravi. Nastal je pred 285 do 195 milijoni let kot sediment na področjih, kjer je prišlo do izginitve morij. Najpomembnejša značilnost mavčnih ometov je, da se ne krčijo. Mavčni ometi služijo reguliranju vlage. Uporabljamo jih samo za notranje površine.

Apneno malto so našli na zidovih starodavnih mezopotamskih zgradb, ki so jih ljudje naredili pribl. 5000 let pred našim štetjem. Kasnejše najdbe so pokazale, da so jo uporabljali tudi stari Egipčani, Grki in Feničani. Danes kot vezivo uporabljamo apneni hidrat v prahu. V proizvodnji apnenih ometov uporabljamo zračno apno in hidravlično apno ali kombinacijo obeh. Apneni ometi so dobro prepustni in imajo podobno kot mavčni ometi dobro sposobnost vpijanja vlage. Delujejo kot regulatorji vlage v notranjih prostorih Apneno-mavčni ometi združujejo vse prednosti apna in mavca. Delujejo kot regulatorji in nevtralizatorji vlage. Te omete lahko nanašamo eno ali večslojno.

Gradbena lepila in izravnalne mase so vsestransko uporabni gradbeni materiali. Gradbena lepila uporabljamo kot kontaktni premaz na gladkih, kritičnih podlagah. Z njimi izravnavamo neravne ali hrapave osnovne omete pred nanašanjem zaključnih ometov fine zrnavosti kot npr. nanos zaključnih ometov na toplotnoizolacijske omete (toplotnoizolacijski omet RÖFIX 888). V zadnjem času se je zelo povečala uporaba izravnalnih mas za takoimenovano "nanašanje armirnega ometa s stekleno mrežo".

S površinskim in diagonalnim armiranjem ne moremo preprečiti nastajanja razpok, lahko pa zmanjšamo riziko njihovega nastajanja. Za vlaganje steklene mreže potrebujemo mineralno vezano izravnalno maso, iz modificirane umetne smole, ki je prilagojena osnovnemu ali zaključnemu ometu. Disperzija umetnih snovi izravnalne mase se mora spajati s površino steklene mreže. Za funkcionalno uporabo izravnalnih mas RÖFIX uporabljamo stekleno mrežo RÖFIX P40 in RÖFIX P50.